English version here.
Letošnje leto za mojo razširitev ni bilo najbolj gladko. Stvar je imela kar nekaj težav, zaradi katerih se je hitro začelo pritoževati kar nekaj ljudi. Seveda — kot velevajo verski običaji — s pritiskom na gumb za eno zvezdico. Bog ne daj, da bi kdo kaj omenil preko e-pošte; kaj šele prek githuba.
Prisežem — če bi ljudje najprej pomislili na načine sporazumevanja, kjer je možna komunikacija v obe smeri; če bi ljudje zraven jamranja priložili vsaj nekaj osnovnih informacij01kot npr. različico dodatka ter kateri brskalnik uporablja, ter če bi dejansko opravili kakšno malenkost, za katero jih prosiš namesto tega, da ti natvezijo nekaj pravljic … no: recimo, da bi se tako marsikatera težava lahko rešila hitreje, do nekaterih pa mogoče sploh ne bi prišlo.
Ups, smo že malo zašli. Kje sem bil.
Oh, Ultrawidify. Da osvežim spomin — Januarja je imela Chrome različica težave, ki so se pojavile zgolj določenim uporabnikom. Za namene reševanja težav je razširitev vstavila nevidne elemente na vsako spletno stran, ki jo je uporabnik obiskal, če je le-ta vsebovala vsaj en videoposnetek. Nevidni elementi so vsebovali nevidno skrivno sporočilce — in to sporočilce se je kmalu začelo pojavljati v rezultatih iskanja na Googlu:
Ker se je skrivno sporočilce vrinilo na spletno stran zgolj in samo za uporabnike Ultrawidifya, se to sporočilce ne bi smelo pojavljati v rezultatih iskanja. A vendarle se je, in to me je kar dodobra zmedlo.
A včeraj je ArsTechnica izdala članek, v katerem podrobno pišejo o tem, kako so določene razširitve za brskalnike skrivoma vsebovale kodo za zajem vsebine spletnih strani. Dolga zgodba na kratko: imamo malo podjetje — Mellowtel, ki je stopilo do razvijalcev razširitev z naslednjim predlogom:
Mi vam damo dnar. Vi v svoje razširitve dodate našo knjižnico, s katero bomo zajemali vsebino spletnih strani.
Pri tem velja omeniti, da mellowtel bojda ni sledil uporabnikom razširitev. Uporabniki so od Mellowtel-a dobili seznam strani, ki jih je Mellowtel-ova knjižnica odprla v nevidnem zavihku. (Tehnično gledano: iframe, ne “nevidni zavihek”).
Kar se nekako sklada z mojo teorijo iz prejšnje objave, v kateri sem predvidel, da Google dobiva zajeme spletnih strani od uporabnikov brskalnika Google Chrome. Motil sem se, ko sem predvideval, da Google uporablja uporabnike Google Chrome, da za namenje iskalnika zajemajo vsebino spletnih strani. Google za zajeme spletnih strani NE uporablja svojih uporabnikov. To počne Mellowtel, ki plačuje razvijalcem razširitev, da v svoje razširitve tlačijo njihovega pakja. Ker Mellowtel-ov pajek teče v brskalniku resničnega uporabnika, se v skritem oknu namenjenem zajemu spletnih strani poženejo tudi vse razširitve, ki jih uporabnik uporablja. Posledično Mellowtel-ovi zajemi vsebujejo tudi vse spremembe, ki jih v spletne strani vrivajo brskalniške razširitve.
In potem Google od Mellowtel-a kupi vse te podatke, tako da … en in isti kurac.