![\"\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/charr-height-recon-pt2-2.webp\")
Vidite kako te\u017eavo? <\/p>\n\n\n\n
Tako je. Primerjam z modelom \u010dloveka iz igre. \u010ce ho\u010dem natan\u010dnost, moram primerjati s sabo \u2014 to pa spremeni nekaj stvari. Najbolj o\u010ditno: ta \u201cprimerjava velikosti\u201d nekoliko zapostavlja dejstvo, da so charri pribli\u017eno dvakrat \u0161ir\u0161i od ljudi. To je problem. \u010ce bi bil kostum \u0161ir\u0161i od mene, potem bi moje roke v kostum pasale precej slabo ali pa sploh ne.<\/p>\n\n\n\n
To pomeni, da moramo spremeniti tudi razmerje dimenzij kostuma.<\/p>\n\n\n\n
Imam pa eno te\u017eavo: trenutno s tem projektom zamujam \u017ee pol leta, tako da rabim te stvari nagruntat zdejle koj<\/em>.<\/p>\n\n\n\n Za\u010del sem z molitvijo k svetemu Billyju Mitchellu<\/em>, ki mi je v sanjah razodel bli\u017enjico do cilja. Osnovna zamisel bli\u017enjice je bila videti nekako tako:<\/p>\n\n\n\n To “idejno zasnovo” sem dodobra pre\u010dital. Vse skupaj se je zdelo dobra ideja. Neprebojna, celo.<\/p>\n\n\n\n Pridobivanje 3D modela iz igre je bilo zelo enostavno, \u0161e posebej zdaj, ko imam orodja, ki samodejno popravijo popa\u010denja modela (lahko bi dobil tudi nepopa\u010den model v T-pozi, ampak sem se iz razli\u010dnih razlogov odlo\u010dil modelirati ogrodje v \u201cprivzeti mirujo\u010di pozi\u201d). Ampak tu se #ez4ence kon\u010da.<\/p>\n\n\n\n Problem z mojim 3D skenerjem je, da je namenjen skeniranju majhnih predmetov z razdalje 10\u201330 cm. To pomeni, da je za namene 3D skeniranje \u010dloveka stvar totalen in popoln kurac.<\/em><\/p>\n\n\n\n Ali imam \u0161e kak\u0161no drugo mo\u017enost?<\/p>\n\n\n\n No, fotogrametrija obstaja. Lahko (in sem) prosil brata, da naredi ogromno fotografij iz ogromno razli\u010dnih kotov. Plan B je bil posneti 4K video obhoda. Plan C je bil, da me poskenira s svojim iPadom. Menda ima lidar.<\/p>\n\n\n\n Na YouTubu ima\u0161 ogromno ljudi, ki pravijo, kako enostavni so vsi trije pristopi.<\/p>\n\n\n\n V praksi: v slu\u017ebi 8 ur na dan sedim za ra\u010dunalnikom. V prostem \u010dasu preostanek dneva porabim za hobije, ki prav tako vklju\u010dujejo sedenje za mizo, obenem pa morda pojem tudi malo preve\u010d. Ali izgledam kot nekdo, ki lahko 3 minute popolnoma mirno dr\u017ei T-pozo brez tresenja?<\/p>\n\n\n\n Da sploh ne omenjam, da imam zelo malo obla\u010dil, ki so oprijeta in niso \u010drna, kar lahko povzro\u010da \u2026 te\u017eave. Te sem do neke mere sku\u0161al ubla\u017eiti tako, da sem fotoaparat nastavil tako, da so bile slike presvetle. V teoriji bi moralo to \u010drno potisniti v odtenke sivine, kar bi izbolj\u0161alo mo\u017enosti, da dobim od tega vsaj nekaj.<\/p>\n\n\n\n Meshroom (program za pretvarjanje slik v 3D modele) se je trudil na vse pretege, a vendar ni prinesel \u017eeljenih rezultatov. Moje roke so preprosto izginile, ker se je izkazalo, da je dr\u017eanje popolne T-poze brez najmanj\u0161ega premika za 2-3 minute zelo te\u017eko.<\/p>\n\n\n\n To sem dobil iz videa:<\/p>\n\n\n\n Resnici na ljubo so noge videti precej dobro glede na to, da sem imel \u010drne hla\u010de. Vsekakor veliko bolje kot model, ki ga je skupaj spravil iPad. Sicer je res, da naj bi Jabol\u010dnik mel lidar in podobno … ampak menda ta lidar ne deluje v na\u010dinu za skeniranje predmetov (vsaj tako pravi moj brat), zato tudi on rekonstruira 3D model iz slik.<\/p>\n\n\n\n Na \u017ealost iPad ni bil nastavljen na preosvetlitev (niti ne vem, \u010de aplikacija, ki jo je brat uporabljal za skeniranje, to sploh omogo\u010da), kar pomeni, da so bile moje hla\u010de na skenu popolnoma \u010drne \u2014 kot \u010drna luknja, ki po\u017ere vso svetlobo. Rezultat je bil komi\u010dno nenatan\u010den model: trebuh je bil dvakrat ve\u010dji kot bi moral biti, noge pa kot zobotrebci.<\/p>\n\n\n\n Bil je \u0161e drugi poskus, kjer sem si na obla\u010dila nalepil kup maskirnega traku. Brat me je poskeniral, ampak je moral oditi, preden se je obdelava kon\u010dala. Na ta model \u0161e \u010dakam.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav nisem navdu\u0161en nad modeliranjem na trenutnem modelu sebe, bo vseeno dovolj dober za prilagoditev velikosti charr modela bli\u017eje moji velikosti. Po tem, ko sem na charr model dodal lattice in premikal njene to\u010dke, sem s\u010dasoma dobil nekaj, kar se relativno spodobno prilega mojemu telesu.<\/p>\n\n\n\n Na tej to\u010dki me za\u010dne motiti, da 3D sken nima mojih rok, zato sem poskusil poskenirati samo roko s svojim skenerjem. Kako je \u0161lo?<\/p>\n\n\n\n Ja, spomnilo me je, kako zani\u010d je ta skener. Najprej pravi, da sem preblizu. Premaknem ga za pol centimetra \u2014 predale\u010d. Potem za\u010dne nekaj jamrati, da je “predmet (moja roka) zunaj pogleda”, \u010cEPRAV GA VIDIM V PREDOGLEDU<\/strong>, potem USB konektor odlo\u010di biti krhek ko sne\u017einka in \u2014 ups, izgubljena povezava. Ko znova za\u010dnem, skener zajame EN<\/strong> (1) naklju\u010den okvir to\u010dk v prostoru. Seveda je ta okvir bolj ali manj halucinacija1<\/a><\/sup>3D skener in pripadajo\u010de programje ne uporabljata UI, tako da ne govorimo o halucinacijah umetne inteligence<\/span> \u2014 skratka, zajeme jebene smeti \u2014 in potem te sili, da se \u201cvrne\u0161 na \u017ee skenirano obmo\u010dje.\u201d Kar pa ne more\u0161, ker je \u201cobmo\u010dje\u201d le nekaj naklju\u010dnih to\u010dk. Tako mora\u0161 ve\u010dkrat znova za\u010deti; in ko za\u010dne\u0161 jovo na novo, spet svira\u0161 tisto staro \u201cpreblizu, predale\u010d, nikoli prav\u201d pesnitev. S\u010dasoma mi sicer uspe uspe\u0161no skenirati roko, iiiin …<\/p>\n\n\n\n Ja. Tudi polo\u017eaj komolca bo treba popraviti.<\/p>\n\n\n\n Zdaj, ko imamo 3D model, lahko modele iz Blenderja vr\u017eemo v nek pribli\u017eek CAD programa ter tam preko le-tega nari\u0161emo mre\u017eo za na\u0161e ogrodje.<\/p>\n\n\n\n V Plasticityju je to zelo enostavno: uvozi\u0161 mre\u017eo in za\u010dne\u0161 risati krivulje po njej. Na sre\u010do Plasticity samodejno pripne kontrolne to\u010dke na povr\u0161ino mre\u017ee in se nikoli ne zatakne na neki naklju\u010dne to\u010dke brez razloga. Pripenjanje vedno deluje smiselno in nikoli ne povzro\u010da absurdnih odlo\u010ditev, zaradi katerih bi citiral dolo\u010den Mentour Pilot vide<\/a>\u2014 Ja. Pripenjanje v Plasticity kdaj pa kdaj zna bit totalen poden. <\/p>\n\n\n\n Ampak preden opravimo preve\u010d dela, se dajmo vpra\u0161at:<\/p>\n\n\n\n Seveda ne. \u010ce skiciramo na grobi mre\u017ei, bo rezultat precej nenata\u010den ter potencialno neenakomeren. Tako da dajmo najprej vse skupaj spucat, da se ne bomo rabli znucat, ter na vse skupaj vrzimo \u0161e en subdivision surface <\/em>modifier.<\/p>\n\n\n\n Mnogo bolje.<\/p>\n\n\n\n Izka\u017ee se, da se \u2014 v kolikor uporabljamo model z vi\u0161jim \u0161tevilom poligonov \u2014 kontrolne to\u010dke precej raje pripenjajo tja, kamor ho\u010demo. Zunanje ogrodje je tako relativno hitro pripravljeno \u2014 vsaj del okrog nog. <\/p>\n\n\n\n 3D tiskanje na FDM tiskalniku gre zelo po\u010dasi, zato sem se najprej lotil nog. Ostalo lahko po\u010daka do takrat, ko se bodo noge \u017ee tiskale.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n \u010cas za razodetja: bi koga presenetilo, \u010de re\u010dem, da nisem vedno ubiral bli\u017enjic?<\/p>\n\n\n\n Problem sponk, ki dr\u017eijo ogrodje na nogah, sem sku\u0161al re\u0161iti \u017ee lani jeseni. Prvi poskus je bil penis<\/em>. Vse skupaj je vzelo zelo dolgo, predvsem zato, ker je bila XY ravnina obro\u010da nagnjena. <\/p>\n\n\n\n Zdaj je ogrodje samo niz \u010drt brez debeline. \u010ce ho\u010demo, da bo tiskalnik kaj nastisnil, jih je treba odebeliti.<\/p>\n\n\n\n Do te to\u010dke sem zgolj predvideval sem, da ima Plasticity v svojem naboru orodij tudi nekaj, kar lahko raztegne oblike vzdol\u017e poljubne poti. Predvsem zato, ker je to kos programja, ki me je stalo pol letne pla\u010de 2<\/a><\/sup>\u20ac170 ko ne pretiravam, kar je precej drago … a hkrati tudi ne ravno. AutoCAD stane toliko na mesec<\/span><\/em>, medtem ko je bil Plasticity enkraten nakup z enim letom nadgradenj.<\/span> Kar je v bistvu kar nevarna igra, ampak na koncu dneva so bila moja predvidevanja pravilna. Plasticity ima “sweep” orodje.<\/p>\n\n\n\n Ker sem predober za branje navodil za uporabo, sem sku\u0161al stvari pogruntati sam. Narisal sem kvadrat, ter ga razvlekel vzdol\u017e ene izmed krivulj. Rezultati krivulji niso bili niti malo podobni, vendar pa se je zdelo, da je bil vsak konec nastale oblike od krivulje oddaljen za enako dol\u017eino.<\/p>\n\n\n\n Torej: ogrodje je narisano na zunanji povr\u0161ini lika. Ampak tam bo krzno, pod njim pa 1\u20132 cm pene. Ogrodje mora biti pod peno \u2014 torej, zamaknjeno za 1-2 cm navznoter.<\/p>\n\n\n\n \u010ce na\u0161 pravokotnik primerno zasukamo in ga postavimo na pravo lokacijo, potem z uporabo sweep funkcije dobimo natanko to, kar ho\u010demo:<\/p>\n\n\n\n To je kar lepo. Te\u017eava bli\u017enje prihodnosti je bila re\u0161ena zastonj, brez da bi rabil kaj storiti.<\/p>\n\n\n\n Stvari so tako nekaj \u010dasa tekle brez ve\u010djih te\u017eav. S\u010dasoma je bilo ogrodje na nogi skorajda fertik. Ostala so le \u0161e stopala, ki pa … so bila problem.<\/p>\n\n\n\n Te\u017eava s stopalom je to, da se gre stopalo med mene in tla, kar pomeni da so stopala kostuma nekako precenjen \u010develj. Pri \u010devljih je lepo, \u010de se ta prilegajo stopalom, druga\u010de kar prosi\u0161 za \u017eulje.<\/p>\n\n\n\n Tega se bom re\u0161il tako, da bom znotraj kostuma obut v prave \u010devlje, kar re\u0161i eno izmed te\u017eav. Ampak to ni edina te\u017eava.<\/p>\n\n\n\n Stopala so v bistvu kar komplicirana stvar, kar pomeni, da bo snovanje mre\u017ee zanje kar velik izziv \u2014 da ne omenimo tega, da podplati ne bi smeli biti zgolj mre\u017eno ogrodje.<\/p>\n\n\n\n \u010cas, da nehamo \u010dastiti na\u0161ega svetnika Billyja in zlezemo na novo stopnjo goljufanja \u2014 nekaj, kar bi v kozji rog poslalo \u0161e Todda Rogersa. Se \u0161e kdo spomni na\u0161ega high-ploly modela na\u0161ega lika v naravni velikosti?<\/p>\n\n\n\n Od tega modela bi si lahko sposodili stopalo, odstranili kremplje, ter iz njega izkopali luknjo v pribli\u017eni obliki na\u0161e noge. Torej, tukaj je stopalo lika:<\/p>\n\n\n\n Potem sem skeniral \u010develj ter zgladil vse manj\u0161e podrobnosti. S tem so bile sitnosti, ker ima kamera 3D skenerja dinami\u010dni razpon bolj v kurcu. Parket v moji sobi je pa\u010d precej svetel, \u010devlji pa ne. Skeniranje \u010devlja tako ni bilo kaj preve\u010d uspe\u0161no, dokler nisem pod \u010develj vrgel \u010drne majice. \u0160ele tedaj je 3D skener za\u010del sodelovati z mojimi \u017eeljami, in z veliko koli\u010dino truda sem na koncu le dobil moj 3D model. Ker so boolean operacije z zelo podrobnimi modeli na\u010deloma precej slaba ideja, sem model \u0161e nekoliko poenostavil.<\/p>\n\n\n\n Zdaj, ko imamo oba modela, lahko z boolean operacijami kmalu dose\u017eemo nek rezultat, vendar pa bi s tem dobili velik model, ki bi nas stal veliko filamenta in \u2014 \u0161e bolj pomembno \u2014 veliko \u010dasa. Vseeno bi bilo zelo lepo, \u010de bi bilo stopalo spremenjeno v ogrodje. Ali lahko model stopala pretvorimo v ogrodje brez mu\u010denja s Plasticity?<\/p>\n\n\n\n Seveda, da lahko. V Blenderju obstaja wireframe modifier, ki pretvori robove mre\u017ee v 3D ogrodje. Ker no\u010demo, da je na\u0161e ogrodje preve\u010d gosto, hkrati pa ho\u010demo, da je mre\u017ea ogrodja narejena iz relativno debelih povezav, moramo wireframe modifier dodati na grobo mre\u017eo. Ko imamo ogrodje, lahko v Blenderu nari\u0161emo par kvadrov, s katerimi definiramo obmo\u010dja, za katera \u017eelimo, da so zapolnjena. Ker wireframe modifier nekoliko raz\u0161iri model, vse skupaj zaklju\u010dimo \u0161e s booleanovim modifierjem v na\u010dinu preseka, s katerim omejimo velikost ogrodja na obliko, ki jo definira na\u0161a visokokakovostna mre\u017ea stopala.<\/p>\n\n\n\n Tako re\u0161imo problem stopala. In ker je pisanje o teh stvareh v sloven\u0161\u010dini precej nerodno, prilagam \u0161e sliko, ki prikazuje zgornji odstavek v bolj razumljivi obliki:<\/p>\n\n\n\n Seveda, na tej to\u010dki nismo \u0161e povsem kon\u010dali, ampak dajmo za foro te stvari vre\u010di v PrusaSlicer. Samo zato, da dobimo neko oceno, kako dolgo bomo potrebovali za 3D tiskanje.<\/p>\n\n\n\n V Blenderju to ni zgledalo tako veliko. Vse skupaj pa di\u0161i tudi po te\u017eavah. Dajmo vse skupaj razkosati v dele natisljive velikosti ter poskusimo \u0161e enkrat.<\/p>\n\n\n\n Na tej to\u010dki imam DVA MESECA, da vse skupaj dokon\u010dam.<\/p>\n\n\n\n \u010ce bi bil to film Downfall, <\/em>bi bili sedaj pri prizori, kjer generali Hitlerju predajajo novico, da stvari ne grejo kaj preve\u010d dobro, na kar Hitler odgovori z:<\/p>\n\n\n\n \u0160teinerjeva 0.8mm \u0161oba bo spravila \u010das tiskanja v meje normale.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Na kar generali re\u010dejo:<\/p>\n\n\n\n General 1: Moj F\u00fchrer, tvoj hotend …<\/p>\n\n\n\n General B: Tvoj standarden MK8 hotend ne more dosti hitro topiti plastike. \u010casi tiskanja se ne bodo pohitrili.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n K sre\u010di je po\u0161tar moj Volcano hotend dostavil prej\u0161nji teden, kar bi mi moglo omogo\u010diti, da stvari natisnem nekoliko hitreje. Vendar pa je menjava hotendov na tiskalniku kljub temu vzela skoraj cel vikend, kajti na o\u017ei\u010denju mojega tiskalnika se je pojavila te\u017eava. Hr\u010dek rajko (v resnici vezica) je pregrizel \u017eico, prek katere je senzor dotika zaznaval, kje se nahaja plo\u0161\u010da tiskalnika. Printer zaradi tega ni hotel delovati.<\/p>\n\n\n\n Diagnostika te\u017eave in iskanje mesta, kjer je bila \u017eica pretrgana, je vzelo kar nekaj \u010dasa. Popravilo samo ni vzelo kaj veliko \u010dasa, ampak na tej to\u010dki je bil vikend \u017ee bolj ali manj izgubljen.<\/p>\n\n\n\n Zdaj, ko je printer sposoben tiska s .8mm \u0161obo, je \u010das tiska padel na “tam \u0161tiri dni” (\u010deprav ra\u010dunica ne vkju\u010duje \u010dasa, ki se porabi za menjavo filamenta!). <\/p>\n\n\n\n Ampak to re\u0161i samo pol te\u017eave. \u010cas je bil skraj\u0161an, poraba filamenta pa ne. Vsi trije deli bodo porabili okrog 2,5 kg TPUja, kar ne bo poceni. Tr\u010dek ra\u010duna 23\u20ac na kolut (700g), kar moji denarnici ne bo v\u0161e\u010d. 2,5 kile na stopalo tudi ne bo kul mojemu telesu. <\/p>\n\n\n\n Do neke mere lahko sicer \u0161krtarimo naprej:<\/p>\n\n\n\n Seveda se bo to poznalo na trpe\u017enosti modela, ampak glede na to da ve\u010dina stopala ne bo rabila trpeti prevelikih obremenitev, lahko verjetno pre\u017eivim z manj mo\u010dno strukturo. V najslab\u0161em primeru se lahko ogrodje oja\u010da s silvertejpom.<\/p>\n\n\n\n Kar pomeni, da so stvari relativno kul … dokler se bodo stvari dejansko natisnile.<\/p>\n\n\n\n To je dobro mesto za tisti Padme jazjaz iz Vojne Zvezd.<\/p>\n\n\n\n Ker se bodo modeli tiskali kar nekaj \u010dasa, bomo stopala za\u010deli tiskati kar takoj, z manj kriti\u010dnimi deli (kot preostanek ogrodja) pa se bomo ukvarjali medtem, ko se stopala tiskajo. Ker sem podplate dodatno oja\u010dal, se je \u010das tiskanja stopal podvojil: trenutno smo obsojeni na “skorajda cel teden” na stopalo … ob predpostavki, da ne bo te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n Rezultati so se, kot je v navadi, kar dosti razlikovali od teorije. TPU se na vse pretege upira sodelovanju. Med prvim poskusom tiskanja, so se obljubljene .9mm stene spremenile v mre\u017eo tankih \u0161tren (nisem slikal). Ker se mi je zdelo, da je te\u017eavo povzro\u010dal izvlek filamenta (retraction), sem za naslednji tisk izvlek onemogo\u010dil. Kon\u010dni rezultat? PLA podporniki so se natisnili, TPU \u0161oba pa se je vselej zabasala takoj po prvem sloju.<\/p>\n\n\n\n ZNOVA IN ZNOVA.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160tirikrat v \u0161tirih poskusih. <\/p>\n\n\n\n Zopet se izka\u017ee, da na vpra\u0161anje “a se mi spla\u010da to 3D printat” zelo dobro odgovarja citat J Allena Bracka<\/em>: <\/p>\n\n\n\n No\u010de\u0161 tega delat. Misli\u0161, da ho\u010de\u0161, ampak no\u010de\u0161.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n \u010cas, da se sprehodimo do taktivatorjev in potegnemo “zasilni plan B” ro\u010dko. <\/p>\n\n\n\n Naslednja objava o tem projektu se nahaja tu<\/a>.<\/p>\n<\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\n
jst.STL<\/h2>\n\n\n\n
![\"0001\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/0001-scaled.jpg\")
![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika.png\")
To je bil rezultat s fotografijami.<\/p>\n\n\n\n![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika-1.png\")
Dogodiv\u0161\u010dine s kuhinjskim me\u0161alnikom<\/h2>\n\n\n\n
![\"charr-deformed-blender\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/charr-deformed-blender.webp\")
Ampak za kak\u0161no ceno? Lattice je ogromen, te\u017eko obvladljivo sra\u010dje gnezdo:<\/p>\n\n\n\n![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika-2.png\")
Za kon\u010den rezultat pa lahko re\u010demo, da je relativno okej.<\/em><\/p>\n\n\n\n![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika-3.png\")
Je \u017ee res, da smo izgubili precej grbe in vratu, ampak ponavadi brez \u017ertvovanja dolo\u010denih stvari pa\u010d ne gre. \u010ce bi imel bolj zdravo te\u017eo, bi jo verjetno lahko delno povrnil tako, da bi \u201cpotegnil trebuh nazaj\u201d na kostumu \u2026 verjetno. Ampak tako pa\u010d je.<\/p>\n\n\n\n![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika-4.png\")
Ogrodje<\/h2>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n![\"kurwa\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/kurwa-scaled.webp\")
\n
![\"slika\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/slika-6.png\")
\n
![\"charr_twf_1\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/charr_twf_1-scaled.webp\")
![\"plasticity_original_project\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/plasticity_original_project-scaled.webp\")
Prvo razli\u010dico teh obro\u010dov sem enkrat \u017ee natisnil s TPU. Preiskusil sem tudi, kako dobro se prilegajo mojim nogam. Prilegali so se relativno vredu, <\/em>a hkrati niso bili tako trdi, kot bi si \u017eelel. Zaenkrat zgleda, kot da bi bilo dobro na sredino obro\u010da dodati nekaj kosov iz PLA \u2014 zgolj zato, da nekoliko “utrdim” model. A o tem bomo razmi\u0161ljali, ko bo \u010das za tiskanje. <\/p>\n\n\n\nPoskrbimo, da bomo ogrodje lahko tiskali<\/h2>\n\n\n\n
![\"plasticity-offset\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/plasticity-offset.webp\")
Zdi se, da bo to zastonj re\u0161ilo eno izmed stvari, ki sem jih odla\u0161al. <\/p>\n\n\n\n![\"plasticity-sweep\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/plasticity-sweep-scaled.webp\")
Stopala<\/h2>\n\n\n\n
![\"foot\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/foot.webp\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"shoe_scan\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/shoe_scan.webp\")
![\"wireframe](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/wireframe-conversion-4-scaled.webp\")
![\"test-print\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/test-print-1.webp\")
![\"print](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/print-time-v1-scaled.webp\")
\n
\n
![\"print](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/print-time-v1-1-1024x467.webp\")
\n
Testni printi<\/h2>\n\n\n\n
![\"DSC_3694\"](\"https:\/\/stuff.tamius.net\/sacred-texts\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/DSC_3694-scaled.webp\")
\n
\n